Treniraš preveč, pa vseeno misliš da je premalo!

V pozdravnem članku na blogu sem omenil, da bom tu in tam ponudil tudi kak koristen nasvet s področja treniranja. Tema tega članka bo utrujenost oz. tudi preutrujenost. Ta problem več ali manj pesti predvsem športnike, ki radi trenirajo. O tem sta se razpisala tudi že Blaž* ter Marko*. Sam pa k temu dodajam, da si je včasih težko priznati še posebej takrat, ko ti ne gre, da si pravzaprav utrujen. Takrat se ponavadi namesto, da bi si spočil, še bolj lotiš treniranja z namenom, da bi postal boljši. Ignoriranje tako pomembnega dela treninga kot je počitek lahko privede samo do tega, da napredka ni!
Zakaj to pišem, zato ker sem se v tem stanju navkljub poznanim dejstvom, že nekajkrat znašel tudi sam. Torej na lastnih napakah se torej najbolj naučiš, da je okrevanje po treningu bolj pomembno od treninga. Prav zaradi tega je stanje pretreniranosti potrebno obravnavati zelo resno. Vse to sem v času študija že strnil v seminarski nalogi (pretreniranost.pdf ), ki govori predvsem o vzrokih, znamenjih ter tudi možnih rešitvah tega stanja.

Imam mešane občutke ob srečevanju   ljudi v fitnes centru* v  katerem svetujem ljudem   pri načrtovanju vadbe. Pravzaprav  sem se največkrat srečeval s tem, da so pravzaprav praktično prav vsi hoteli čim dlje (npr. 3-12 mesečni plani) v prihodnost načrtovan plan treninga. Takih smo v fitnes centrih zelo veseli, zakaj že?..

Ponavadi neprilagodljivi dolgoročni načrti vsekakor niso najboljši način in marsikdaj vodijo v pretreniranost, še posebej ne za rekreativne športnike, katerim se življenje ne vrti zgolj okrog športa, in se jim nepredvidljivi dogodki kar vrstijo. Torej bolezni, služba, šola, zabave… vse to so nepredvidljivi dogodki. Če se tu ne zanesemo na lasten občutek in le slepo ne glede na nepredvidljive okoliščine sledimo nekemu »dolgoročnemu« načrtu, smo prav zaradi tega slej ko prej začaranem krogu utrujenosti, kajti če nismo zmožni izvesti »težkega« treninga nikakor ne bo zmogli še »težjega«, ki se ga ponavadi tudi začne, ker je pač v »načrtu«. Prilagodljivost načrta in spremljanje posameznika na različne načine (eden izmed načinov spremljanja športnikov, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi) je vsekakor nujna.

Skratka, da me ne boste narobe razumeli, vadba vsekakor mora biti načrtovana, kajti vsakodnevni izčrpavajoči intenzivni treningi vas še mnogo prej vodijo v vse večjo utrujenost, saj svojemu telesu ne dopustite, da bi prišlo do napredka.

Dvomov o tem kaj, koliko, kako je torej mnogo, ampak najbolje je vsekakor to da imamo smo prilagodljivi in v primeru če se počutimo utrujene , ko ne vemo kaj bi, si raje spočijmo, kot pa se zapodimo na nov trening. Ironično je to, da je včasih za marsikoga to veliko težja odločitev

Seveda obstaja tudi druga možnost, to velja predvsem za vse ljubiteljske športnike. In sicer ta, da čimbolj uživajo v tem kar počnejo. Tu pa ne rabimo ne vem kakšnih načrtov, ur in podobnega in počnejo pač kakor se jim ljubi. Ampak se lahko mirne duši ustavijo in si privoščijo tudi kakšen razgled še kam drugam, kot na uro. S tem načinom, sicer bistvenega napredka glede fizičnih sposobnosti ne bo, ampak konec koncev »just for fun« je tudi en izmed načinov športnega preživljanja prostega časa.

Svoje sem dosegel, če sem prepričal vsaj enega preveč zagretega športnika, ki bo spoznal, da več ni vedno tudi bolje!

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev na “Treniraš preveč, pa vseeno misliš da je premalo!”

  1. MarkoG pravi:

    Imaš prav, to da opustiš trening je ponavadi ena najtežjih odločitev. Ponavadi se samega sebe prepričujem, da sploh nisem tako zmatran in se mi samo to zdi. Pa če je kakšen res hud trening in če ne gre, se potem obrnem nazaj domov, problem so kakšni tempo ali aerobni treningi, ko pa ponavadi kljub utrujenosti še nekako gre, čeprav se v resnici pri tem trudiš več kot običajno. Bo že držalo kar mi je nekdo rekel:” Ni problem napisat trening plan, problem nastane ob prilagajanju tega plana.” Tukaj pa običajna glava športnika odpove.

  2. Blaž P pravi:

    kaj pa porečeta na lahkotno vožnjo “na sladoled”. Baje vrhunski športniki to dosti koristijo za hitrejše “pucanje”nog. 1h-1,5h sproščena kadenca napor minimalen oz. nič

    lp Blaž

  3. chef chef pravi:

    Hecno je, da še tako izkušen športnik, ki lahko še tako dobro pozna svoje telo, pretrenira. Težko se je prepričati, da ne zmoreš.

    Ker šport je že sam po sebi aktivnost, s katero skušamo ves čas presegat samega sebe. Zato je treba bolečiono marsikdaj zanikati, porpeti. Trpljenja je športnik vajen. Zato najbrž tudi težko uvidi, da je morda preteral.

    Zato je treba imeti dobrega trenerja.

    Kar se rekreativca tiče, mora pa predvsem poslušat samega sebe. Zakaj bi rekreativec sploh pretiraval, razen če mu kaj manjka (v glavi)?

    Jaz sem lani v treh mesecih naredil okrog 10000 km, pa sem vse vzdržal. Potem mi je pa dol padlo in sem se enostavno nehal vozit. Marsikdo bi pa še vedno delal na silo.

  4. mirko pravi:

    Popolnoma se strinjam, da je spoznanje “preutrujen sem”, težko spoznanje, še posebej, če se ti to zgodi v tekmovalni sezoni, ko si tekme kar sledijo in ni časa za počitek.
    V glavi se vrtijo različni razlogi, pravega je težko izluščiti – “kje je napaka” je vprašanje, ki ne izgine.
    Nekateri tu vzamejo pot, ki vodi do prepovedanih poživil, kaj pa mi?
    Strinjam se z MarkotomG, da glava športnika v takih primerih odpove in samo iznajdljivost dobrega trenerja lahko reši sezono.
    Plan treninga je treba prilagoditi stanju tekmovalca.
    Največ problemov pa se seveda šele žačne, ko so tekmovalci sami sebi tudi trenerji. Človek nikoli ni dovolj objektiven do samega sebe, zato je še posebej težko ugotoviti prave razloge za neuspeh na tekmi in tudi za pojav preutrujenosti, ko si pa vendarle vse delal po planu, “kaj pa če ni preutrujenost?” zopet isto vprašanje in začaran krog.

  5. MarkoG pravi:

    @Blaž P: takšna vožnja po mojem je koristna, a če delaš regeneracijo dolgo 1-2h, potem delaj takšno vožnjo 15-30min z utripom pod cono 1. Profiji delajo zato dlje, ker so že njihove regeneracije daljše (imajo več ur treninga). Bom še sam poskusil regeneracijo obdelati v naslednjem članku.

    lp Marko

  6. Matej Vok In Denis Lackovič iz oš. sveti jurij ob ščavnici pravi:

    mi prosim date msn noslov(če ga imate) pošljite mi ga na Matej_ron@hotmail.com upam da se imate fajn tam kjer učite. želiva vam veliko uspeha na dirkah v letu 2008 in pridite kaj na našo šolo saj pri učitelju rajku ne igramo nogometa in iger z žogo razen (košarko in rokomet)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !