Zimski adventure race – Logarska dolina 2008

Nikdar ne reci nikoli! Tega pa jaz pač ne bom nikoli počel, ko sem na Eurosportu gledal t.i. pustolovske dirke. In kot ponavadi je pač tako, da se zarečenega kruha največ poje. Nekako tako je zgledalo vse skupaj. Sredi decembra me pokliče Marjan (vodja naše mtb ekipe), da ima zelo zanimivo stvar za nas, to je zimsko avanturo . Pa mu odvrnem: “Pa ti nisi resen, kaj bi rad, da se izgubimo in polomimo”. Moram pa priznati, da me je že v začetku začetku, sama stvar zelo pritegnila. Razlog temu je bil ta, da bi naj sama avantura zraven pohodništva (v resnici bolj teka) vključevala gorsko kolesarjenje in smučarski tek (ampak letošnja zima, je pač naredila svoje, smučarski tek je zaradi pomanjkanja snega odpadel), dva športa, ki ju imam najraje. Zraven tega, bi se še naj spuščali po smučišči z traktorskimi gumami in sankami.

Skratka zadnjo soboto v januarju sem se tako znašel v Logarski dolini pred štartom s čudnim občutkom, saj nisem vedel, kaj me sploh čaka. Še dobro, da to tekmovanje poteka v dvojicah in da je bil z mano v paru Rok Erjavec, ki ima že večletne izkušnje s pustolovskimi dirkami. Torej najbolj si bom zapomnil pravzaprav začetek tega tekmovanja, a o tem malce kasneje.

http://video.google.com/videoplay?docid=602123357988349923

Torej priprave ter razprave pred avanturo so bile še najbolj zanimive, še posebej te kako si zagotoviti ter pripraviti ves potreben material za avanturo (predvsem, kako se je najbolje spustiti po zračnici ter seveda kot bi rekel Dena, kakšnega profila naj bo zračnica . ) . Torej gorski kolesarji ekipe Ganeshe smo imeli dve ekipi. Ganeshateam- Mammut1 je bila na tem področju povsem neizkušena, ampak po fizičnih sposobnostih zelo močna (torej Lenart Noč in Denis Onuk), Ganeshateam-Mammut2 (pa Rok Erjavec ter sam), pa predsvem zaradi Roka bistveno bolj izkušena, sam sem bil zraven le kot privesek oz. hipoma “vlečni konj”. Pričakovanja so torej bila, ampak sam sem to bolj vzel za hec, kot za res.

Torej že sam začetek je bil zame šokanten. Štart je bil na travniku, pred hotelom. Vsi pripravljeni na štart in glej ga zlomka, Rok mi reče: “glej to so favoriti, grema za njimi, mogoče bodo šli v nasprotno smer” In res vsi se zapodijo po travniku, tri ekipe pa v šprint v drugo smer. Prvi moment se vprašem, pa kaj smo normalni sploh pa hitrost je bila taka, kot da bi šlo z tek na 1km. Izkaže se, da smo že v prvih minutah pridobili ogromno prednost, res neverjetno. Torej na prvi menjavi smo bili že kar v ospredju. Na kolesu mi seveda ni bilo težko, ampak ko smo stopili s kolesa in se peš podali na Savinjsko sedlo pa se je komaj začelo, gor ni bilo nič tako težkega, pač moraš priti gor, pa še povsem do vrha nam ni bilo potrebno. Ni lahko, še posebej če hoditi v navezi, ampak zgolj napor. Na vrhu nekako ni bilo nobene razlike. Potem pa sledi pot navdol, ki je bila hipoma popolnoma ledena, mi pa v navadnih športnih copatah, ter v navezi. Po nekaj brutalnih padcih, sem Roku rekel, da je dovolj tega. Da grema normalno in počasi dol, seveda sva zaradi tega zgubila stik z vodilnimi, ampak sva pa cela prišla v dolino. Torej v dolini, pa je bilo za postoriti marsikaj, od prečkanja Savinje, zlaganja drv, do streljanja s fračo, ter konec koncev tudi vožnje s sankami ter vožnje na zraćnicah. Tu je bilo še posebej zanimivo, saj ni šlo nikamor pa še taktiko sva izbrala napačno, saj se je večina vozila kar z glavo po hribu navzdol. Midva pa kot da bi bla v fotelju, potem pa naju je zavrtelu in sva bila popolnoma brez nadzora. Torej nekako vse skupaj je trajalo za naju približno 3 ure in pol, od tega sigurno 3h teka oz. hitre hoje. Tako, da vse skupaj ni tako lahko, kot morda zgleda na prvi pogled. Ampak, ko si v cilju, vse skupaj pozabiš in se lahko samo nasmejiš, kakšen “čudak” si, da počneš vse skupaj. Aja, na koncu pa še rezultat, če smo že tekmovali. Tu so rezultati in slike. Midva z Rokom sva med 18 pari dosegla 3.mesto. V bistvu, če bi bilo po moje bi si ga delila z ekipo Ganeha Mammut1, ker smo bili pravzaprav celotno avanturo skupaj. Za prvo tako avanturo uvrstitev sploh ni slaba, seveda če ne bi bilo nepotrebnih napak, bi bilo bolje, ampak rezultat pri vsem skupaj sploh ni bistvo teh prireditev, bistvo so dogodivščine na sami poti, le te pa ne pozabiš tako zlahka.

http://video.google.com/videoplay?docid=-6932953262024796849

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev na “Zimski adventure race – Logarska dolina 2008”

  1. chef chef pravi:

    Hoho, odlično! Pa nisi ničesar polomia? Fničia?

    Sem gledal tale hec, ko sem sestavljal en koledar dogodkov, pa sem si mislil, da kdor bo šel tole počet, itak ni normalen. No, potem izvem, da si bil zraven, haha.

    Čestitke za uvrstitev!

  2. Tjaša pravi:

    Pozdravljen Samo,

    vesela sem, da ste se odlocili in prisli pogledat kako nase pustolovse tekme potekajo in prezivela z nami upam da soboto, ki jo boste se dolgo pomnila. Prebrala sem tvoje vtise in se nasmejala do solz. Sprasujem, ce lahko te vtise objavimo na nasi internet strani.
    Hvala se enkrat za udelezbo in upam, da se vidimo ze na ljubljanski mestni avanturi 19. aprila.
    Sportni pozdrav

  3. sara pravi:

    živjo!

    prebrala sem vaš članek!zelo fantastičen!za nasmejat!zato ste vi potrbeovali zračnico!

  4. Samo Rauter » Objave » Sodobni športi, ali kako že? pravi:

    [...] Samo Rauter « Zimski adventure race – Logarska dolina 2008 [...]

  5. keda keda pravi:

    Dodal se še malo daljši filmček ter nekaj slik.

  6. andrej pravi:

    Halo stari!
    To je tisto ke si prava, hahahahah, super se vidimo na kolajsli.

    bodi dober!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !