Sodobni športi, ali kako že?

V zadnjem članku sem pisal o zimski avanturi, katero sem uspešno prestal. Končno so tudi na RTV Slovenija spoznali, da se splača take dogodke ovekovečiti in spravit na ogled širši množici. Reportaža s te avanture bi naj bila v oddaji “Zdaj”, ki je na programu vsak petek in je namenjena športni rekreacija. Oddaja me je tokrat prijetno presenetila. Poanta oddaje so bili t.i. adrenalinski športi oz. kot so nekje vmes nekako tako poimenovali “sodobni šport čudakov”.

Torej pripravite si čaj in si poglejte Oddajo “ZDAJ”, ter morda izrazite svoje mnenje.

Torej, ogled te oddaje me je spodbudil k temu, da še na tem mestu predstavim svoje videnje teh športov, ki sem ga na kratko prestavil tudi v poglavju učbenika Šport in družba (ekstremni-sport-kot-subkultura.pdf ).

Skratka po mojem mnenju je »dolgčas« današnjega življenja privedel do tega, da je iz življenja izginila vznemirljivost in nevarnost. Posebej pri mestnem življenju postane človek ob rutini svojega dela, skrbeh in načinu življenja, utrujen in psihološko nasičen. Dolgočasje in nezadovoljstvo z običajnim življenjem in družbenimi zahtevami naj bi vzpodbudili potrebo po uveljavljanju z nevarnim življenjem. Vse več je torej ljudi, ki iščejo izziv, negotovost, drugačnost ter morda celo vedo, da z vsakim ekstremnim športnim podvigom tvegajo svoje zdravje. V zadnjem času je torej moć opaziti očitno povečanje ukvarjanja s tako imenovanimi ekstremnimi športi oziroma, kot so jih poimenovali v oddaji adrenalinskimi športi. Pomembno se zdi pri tem poudariti, da ne gre le za vrhunske, profesionalne športnike, ki se s svojimi aktivnostmi tudi preživljajo, temveč je zaznati tudi vse bolj izstopajoč trend priljubljenosti teh športov za vedno večje število rekreativnih športnikov, ki so začeli z napornimi, intenzivnimi preizkušnjami kot so: npr. kolesarjenje in tek na velike razdazlje, triatlon, treking, gorsko kolesarjenje, plezanje, pustolovske dirke. Adrenalinski športi, kot so bunge jumping, rafting, canyonig, skydiving… in še bi se našlo.

Torej, v čem je sploh smisel tega, da počnemo oz. se ukvarjamo s temi športi. Je to le trenutek sreče, ki se ga doživi, se sprevrže v novo stremljenje po še večjih nevarnostih. Te občutke je praktično nemogoče opisati, sploh nekomu, ki se ne ukvarja s temi športi. To ni zgolj športna panoga, je droga, pa čeprav je “včasih” prisotna velika nevarnost, da ogrozimo tudi svoje zdravje.

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev na “Sodobni športi, ali kako že?”

  1. chef chef pravi:

    Aha, dolgčas je problem!

    Zdaj se pa lahko še naprej poglobiš, zakaj smo ravno Slovenci taki norci, da se jih je že čez 20 prijavilo na DOS, da imamo celo plejado vrhunskih alpinistov brez lepega števila prstov itd.

    A je to v kakšni povezavi s Čehi, ki pregovorno povzročajo sive lase tako gorskim, kot tudi obalnim reševalcem in se celo izgubljajo v jamah, potem pa pobegnejo policajem :P

    Skratka, ciljam na nekdanje družbe socialističnega dolgočasnega sivega vsakdana, ki so potem na lepem dobile priložnost v širnem svetu in ga zdaj veselo lomijo s kajaki v Soči.

  2. keda keda pravi:

    Zna biti dolgčas to, kar žene ljudi, da bi probali nekaj vznemirljivega. Po mojem mnenju, ni to ne vem kako odvisno od narodnosti, kot to marsikdo povezueje, temveč bolj od vsakega posameznika.

    Je pa res nekaj, kot si zgoraj omenil DOS oz. kolesarjenje v enem kosu okrog Slovenije. To je sedaj v Sloveniji IN, zaradi rezultatov Robiča in Baloha. In si večina ljudi želi poskusiti nekaj podobnega. Ampak to še ne pomeni tega, da so ekstremisti, kajti ljudje se lahko ukvarjajo recimo že s tradicionalimi športi dokaj ekstremno in obratno velja tudi, da se z ekstremnimi športi lahko ukvarjamo dokaj varno.

    upam, da sem ti povedal poanto, zakaj se je toliko ljudi prijavilo na DOS. Bo videl, da se bo v bližnji prihodnist pri as našel še en tak čudak, da še bo kje šel Strela posnemat. Pa to samo zaradi medijskega pompa.

  3. chef chef pravi:

    To imaš pa tudi prav… ljudje dobijo na njunih predavanjih oči velike kot Postojnska jama in se zapalijo.

  4. milanK pravi:

    ejga keda moZ :) dober blog!
    lp Joze

  5. MarkoG pravi:

    Jaz pa tega ne bi povezoval ravno s socializmom, kajti tega že od l. 1990 ni več; mogoče bolj s tem, da je življenje vse bolj stresno v povezavi s tem, da v teh stresnih situacijah ne moreš spostiti adrenalina (ne moreš kar pobegniti pred težavami). V takih športih pa lahko v stresnih situacijah sprostiš adrenalin. In to večina ljudi danes potrebuje. Praviloma opažam da ljudje, ki nimajo tako stresne službe se ne ukvarjajo toliko z ekstremnimi športi ali pa sploh s športom ne.

  6. BlažP pravi:

    Extremni športi postajajo modni oz. IN. Ampak je dejstvo, kot je rekel Stanovnik v oddaji Zdaj (ali komentator), da nemoreš postati športnik čez noč. Sam si nebi upal pognati z elastiko na gležnjih v globino. Še pri padalu bi se mi tresle hlače in to orng. Glede 24ur trajajočih športih lahko rečem kapo dol. Edino, kar bi vzel iz tega “konteksta” je Martin Strel.
    Upam, da nisem preveč falil tematike

    ciao

  7. vr3 pravi:

    za bungee in skok iz aviona ne rabiš bit extremni športnik. v bistvu sploh ne rabiš bit športnik. skočjo lahko tud taki ki niso sposobni pretečt 1 km.

  8. keda keda pravi:

    Si pa moraš vseeno upat z aviona skčit. Verjami, da vsak ni sposoben tega narediti. recimo, ta posnetek enga kolega, ni od muh.

    http://padalstvo.com/download.php?view.97

  9. vr3 pravi:

    moraš si upat, s tem se strinjam. ampak skoči lahko tudi zavaljen 50 letnik. In s tem je extremni športnik?!
    skoči lahko teoretično vsak ki si upa. ne rabi bit nič ekstra fizično pripravljen. Kolesarit ne vem kolko časa, plezat ne vem kam, in podobne stvari si tudi lahko upa vsak. ampak koliko jih je pa to fizično sposobnih narediti pa je druga stvar. Se ti ne zdi da je to bistvena razlika?

  10. keda keda pravi:

    Seveda, da je razlika in to predvsem v načinu življenja. Ti dam prav.
    Je pa denimo razlika med balinanjem in recimo kolesarstvom tudi ali?, pa se oboje smatra pod skupni imenovalec šport.

  11. VR3 pravi:

    itak. vse to je šport. ampak ne ektremni šport. samo moti me da se padalstvo da direkt pod ekstremni šport. ravno tako kot pri npr. kolesarstvu imaš minimalno 3 stopnje: nedeljske padalce, ki pač naredijo par skokov na leto tolko da lahko obnovijo licenco, imaš padalce ki se bolj resno ukvarjajo s tem (trenirajo, hodijo na tekmovanja) in imaš ekstremne padalce (npr. b.a.s.e.rje). Ampak zaradi nepoznavanja situacije je vsak ki se vrže iz letala ekstremist. Zato so nedeljski padalci dosti večji frajerji od nedeljskih kolesarjev ;-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !