Andalucia bike race 2013
Še predobro se spominjam oktobrskega popoldneva, ko sem brskal po netu in vidim na eni izmed kolesarskih strani povezavo do večdnevne preizkušnje z gorskimi kolesi. Če je karkoli gorskega kolesarja v vas in si pogledate spodnji video, odločitev za udeležbo ni preveč težka… Borut (Moko) se je odločil v trenutku (ekipa je sestavljena namreč iz dveh članov), ko sem mu poslal link. Tako, da ni bilo druge 
…
Ampak resen problem pred odhodom je predstavljalo predvsem to, da je pri nas zima in je potrebno za take vrste preizkušnjo le malce potrenirati. Zimski čas pa ni ravno pravi čas za uživanje na kolesu. Tako, da je bilo letos treba tudi kdaj v “klet” na druženje s samim seboj … Zdaj po prevoženi dirki vidim, da je bilo mogoče premalo tega. Namreč načelo tekmovanja v paru na teh dirkah je povsem enostavno. Ekipa je tako močna, kot je močan njen šibki člen. V kolikor sta oba tekmovalca skoraj popolnoma enakovredna se kažejo pozitivne lastnosti obeh. V nasprotnem primeru, pa četudi je bil Moko le malce boljši, se lahko napake samo seštevajo. Ampak iz napak se učimo, tako da sva bila iz dneva v dan boljša …
Še preden smo se odpravilil smo se zavedali, da Andaluzija le ni tako blizu in to še posebej ne za pet ljudi s kombijem.
Ampak družba je vedno več kot dobrodošla… Pa še dejstvo da ne greva sama, se je izkazalo kot “zelo” pametno odločitev za naju. Namreč vsakodnevna vožnja, servisiranje koles (spodanj slika kaže, da je Corratec pač potreben vsakodneven oskrbe za nadaljno uporabo ) in še marsikaj drugega bi bil lahko prevelik zalogaj. Že tako, smo vse skupaj končali v bolj večernih urah, drugi dan pa spet ponovno zjutraj točno ob desestih na štart.
So pa bile takoj po štartu vsake izmed etap mnoge skrbi pozabljene, še posebej če malce uživaš po zelo lepih “singlcah”. Recimo druga etapa, katere sem našel posnetek, je bila vsaj zame eden najlepših dnevov na kolesu.
To si zapomniš. Pustimo, to da je bilo vmes precej blata, nekaj snega ter tudi nekaj težkih napornih minut vsak dan . Ampak vse to bom hitro pozabil. Pokrajine in doživetja pa težko…
Čisto na koncu še rezultati, ki so pomembni, po drugi stani pa na takih preizkušnjah na koncu niti niso preveč pomembni.
Realno brez vseh težav na etapah, bi bilo lahko bolje. Ampak mislim, da so težave imeli tudi drugi in morava biti zadovoljna tako kot je. Uživala sva zelo, to je pa bistveno…
